Ohranimo Smrekovec 
 slovensko    english    deutsch  zakaj?

DOBRODOŠLI NA SMREKOVCU!

Smrekovec je poimenoval 15 km dolgo pogorje predalpskega sveta, ki leži na stičišču Šaleške, Zgornje Savinjske in Zgornje Mežiške doline. Smrekovško pogorje se prične na vzhodu s Slemenom, nad njim se z vrhom Smrekovca prvič vzpne. Pogorje se preko Smrekovca nadaljuje proti vrhom Krnesa, Komna in Velikega Travnika, ki se blago dvigujejo nad zložnim pobočjem pogorja. Z Belo pečjo na zahodni strani se pogorje konča in na planini Vodole preide v Raduho.
Naravno okolje Smrekovškega pogorja je spričo naravnih danosti posebnost in hkrati naša dragocenost. Travniki in gozdovi pod Smrekovškim pogorjem so namreč še uspeli ohraniti naravo, ki je izjemna naravna dediščina Slovenije in Evrope.

Aktualno


23.05.2016: Dan slovemskih planinskih doživetij
Tudi Naravovarstvena zveza Smrekovec sodeluje pri srečanju Slovenskih planinskih doživetij, ki bo 18,junuja 2016 na Mozirski koči na Golteh.
Več
 
26.12.2015: Srečno 2016
Več
 
27.04.2015: Čistilna akcija na Smrekovcu (9.5.)
Čistilna akcija bo opravljena po planinskih poteh, ki vodijo k Domu na Smrekovcu iz Črne na Koroškem, Ljubnega ob Savinji in Šoštanja.(opravijo: člani mladinskega odseka, vodniki, markacisti, VGN). Vsako društvo poskrbi za svoje udeležence: vrečke, zaščitne rokavice ter prevoz udeležencev, oz. vodje skupin sami.
Več
 

Izjave za javnost


26.01.2008: Predstavitev akcije »Ukrepaj zdaj!«
V četrtek, 21.1., je NZ Smrekovec v Šoštanju organizirala javno predstavitev novega letaka »Ukrepaj zdaj!«.
Več
 
25.09.2006: VABILO na delovno akcijo
Z delovno akcijo želimo pripomoči k ohranjanju življenjskega prostora ruševca.
Več
 
06.06.2006: Prireditev ob Svetovnem dnevu okolja
V ponedeljek 5. rožnika 2006 je bila v Kulturnem domu Šoštanj javna predstavitev projekta "Zavzemi se za Smrekovec"...
Več
 

KER je pomemben vodni vir.


Na pogorju je veliko površinskih voda. Voda se zbira v izdatnih potokih ali pa na stiku s prepustno karbonatno podlago ponika v podzemlje in se pojavi v dolini kot kraški izvir. Mnogi izviri so pomembna zajetja pitne vode.

KER je Smrekovško pogorje del omrežja NATURA 2000


- programa evropske Komisije za ohranitev prostoživečih vrst in (njihovih) življenjskih prostorov. Narava Smrekovca je spoznana kot vrednota evropskega pomena.


Pokrovitelji





Karta

Spoštujmo gozd


Ne pretiravajmo z nabiranjem gozdnih sadežev, saj so pomembna hrana živalim. – Držimo se označenih poti. – Ne povzročajmo prekomernega hrupa, predvsem ne spomladi. – Varujmo mravljišča.

Prijaznost do okolja


Pustimo avto v dolini. – Pojdimo raje peš. – Z vozili, tudi s kolesom, se vozimo samo po gozdnih cestah. – V naravnem okolju se ne vozimo z motornimi sanmi, motornimi kolesi ali motornimi štirikolesniki. – Pse imejmo privezane na vrvici. – V naravi ne šotorimo in ne kurimo ognja. – Smeti odnesimo s seboj v dolino.


 

KER je edino vulkansko pogorje v Sloveniji.

Primer andezitnega tufa
Primer andezitnega tufa
Smrekovški vulkanizem je bil aktiven v geoloških obdobjih terciarja. Značilni kamenini sta andezit in andezitni tuf. Pod severnimi pobočji Smrekovca poteka periadriatski šiv. Kameninska osnova je dala pogorju njegovo zunanjo obliko. S slemenasto zgradbo in neizrazitimi vrhovi se razlikuje od svojih sosedov Plešivca, Raduhe ali Pece. Tip podlage je botroval tudi razvoju rastlinskih in živalskih posebnosti, ki jih najdemo na Smrekovcu. Tuf je poimenovan po andezitu, drobnozrnati predornini. Ime kamenine torej združuje kamnino sprijetega vulkanskega pepela (tuf) in lavo andezitne sestave (andezit).

 

KER je botanična posebnost.

Kochov svišč (Gentiana acaulis)
Kochov svišč (Gentiana acaulis)
Na pogorju je evidentiranih 358 rastlinskih vrst, kar dokazuje izjemno biotsko pestrost, saj predstavlja približno 10 % vseh rastlinskih vrst Slovenije. Med njimi je 26 ogroženih vrst. Pogorje je eno redkih območij, ki s svojo nekarbonatno podlago sega nad gozdno mejo, zaradi česar uspevajo za slovenske razmere izjemno redke rastline.

 

KER je življenjski prostor redkih živali.

Divji petelin (Tetrao urogallus) sodi med zavarovane živalske vrste.
Divji petelin (Tetrao urogallus) sodi med zavarovane živalske vrste.
Vršni del pogorja in gozdovi so dom ogroženim živalskim vrstam. Tod živijo redke vrste ptic. Smrekovško pogorje je največje sklenjeno območje divjega petelina v južni Evropi. Zanimivost gozdov so presenetljivo velika mravljišča. Na sprehodu po naravi lahko opazujemo pisano množico metuljev.

 

KER ima gozd – naša zelena pljuča.

Kulturna krajina travišč in ruševja je pomemben ekosistem in prepoznavna podoba pogorja.
Kulturna krajina travišč in ruševja je pomemben ekosistem in prepoznavna podoba pogorja.
V obsežnih gozdovih prevladuje smreka, nekaj je še ostankov bukovih gozdnih sestojev. Na Pudgerskem je edino samoniklo nahajališče cemprina v Sloveniji. Vršni del pogorja je človek zaradi neugodnih pogojev za gozd spremenil v pašne planine.

zatorej: ohranimo Smrekovec!