Gozd

Gozdovi in pašniki ob grebenu Smrekovec–Komen–Travnik so bili nekdaj večinoma v lasti veleposestnikov: grofa Turna in ljubljanske škofije. Položnejše prisojne lege do grebena so …

GOZDOVI IN GOSPODARJENJE Z NJIMI

Gozdovi in pašniki ob grebenu Smrekovec–Komen–Travnik so bili nekdaj večinoma v lasti veleposestnikov: grofa Turna in ljubljanske škofije. Položnejše prisojne lege do grebena so bile že v srednjem veku izkrčene za pašnike. Uvajanje načrtnega gospodarjenja z gozdovi ob koncu 18. stoletja pa je začelo pašo omejevati. Vse do konca druge svetovne vojne se je z veleposestniškimi gozdovi gospodarilo z goloseki in sajenjem smreke.

Prvotni naravni bukovi gozdovi so se ohranili le na manjših površinah v težje dostopnih legah. Danes prevladujejo tukaj mlajši smrekovi gozdovi enomernih zgradb. Takšni sestoji so občutljivi za snegolome, dolgoletni opad smrekovih iglic v njih zakisuje tla. V teh gozdovih zaradi odsotnosti listavcev manjka tudi del živalskih vrst, se pa zlasti tam, kjer je mir in dovolj mrtvega drevja, pojavljajo nekatere druge (triprsti detel). Zaradi višje nadmorske višine je rast gozdov tu počasnejša kot v dolini, nekoliko nižje so tudi drevesne višine. Gozdovi imajo predvsem na strmih legah poudarjeno varovalno vlogo. Bukev se le počasi vrača na svoja rastišča. Posamezne bukve v starih smrekovih sestojih ohranjamo zaradi listnega opada (vnos hranil v tla) in stabilizacije sestoja, kjer pa se pojavlja v mladih sestojih, ji z redčenji pomagamo do boljše kvalitete. V zeliščnem sloju je zaradi kisle matične podlage zelo razširjena borovnica, na katero so prehransko vezane mnoge živalske vrste in zaradi katere je v območju prisotno nabiralništvo, ki pa danes zaradi množičnosti že negativno vpliva na nekatere ogrožene živalske vrste. Na severnem pobočju Smrekovca raste na dveh lokacijah tudi nekaj dreves cemprina, kar je dendrološka posebnost.

Travniki na grebenu so delno zarasli zlasti s smreko. Zaradi bogatega in posebnega rastlinstva in zaradi krajinske pestrosti tudi gozdarji želimo, da se travniki ohranijo. Kjer ni več kmetijske rabe, lastnikom izplačujemo subvencije za vsakoletno košnjo ali pa za občasen posek smrečic in preprečevanje zaraščanja. Nekaj teh del so v zadnjih letih opravili tudi lovci.

Pri današnjem sonaravnem gospodarjenju z gozdovi varujemo območja, kjer živijo ogrožene živalske vrste. V veljavi so časovne omejitve za delo v gozdu (Pravilnik o varstvu gozdov, Ur. l. RS, št. 92–3942/2000). Prav tako se prebivališča ogroženih živalskih vrst upoštevajo pri gradnji (le redkih) novih gozdnih vlak, nekatere slepe krake gozdnih cest pa smo zaradi množičnega obiska zaprli z zapornico. Želimo si, da bi obiskovalci razumeli naš namen omejitve vožnje z vozili, saj bomo le s skupnimi prizadevanji lahko ohranili lepoto in bogastvo neokrnjene narave tudi za prihodnje rodove.

 

Odrasel gorski gozd smreke opravlja veliko vlog, poleg proizvodnje lesa zadržuje velike količine vode, je življenjski prostor številnih vrst živali in nenazadnje prostor, kamor se umaknemo, ko si zaželimo blagodejnega miru. Avtor: Damjan Jevšnik

 

Življenjski prostor črne žolne Avtor: Milan Cerar

 

Jutro v gozdu pod Komnom Avtor: Milan Cerar

 

Smrekovško pogorje (Pudgarsko) je edino samoniklo nahajališče cemprina (Pinus cembra) v Sloveniji. Avtor: Tomo Jeseničnik

Login

Welcome! Login in to your account

Remember me Lost your password?

Don't have account. Register

Lost Password

Register

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Zasebne nastavitve shranjene!
Nastavitve zasebnosti

Ko obiščete katero koli spletno mesto, le to lahko shranjuje ali pridobi podatke v vašem brskalniku, večinoma v obliki piškotkov. Tukaj nadzirate svoje osebne nastavitce za piškotke.

Ti piškotki so potrebni za delovanje spletnega mesta in jih ni moč onemogočiti.

Za pravilno delovanje spletne strani uporabljamo naslednje tehnične piškotke:

Onemogoči vse storitve
Omogoči vse storitve