Bele Vode so razloženo hribovsko naselje s samotnimi kmetijami na zahodnem obrobju Šaleške doline in so sestavljene iz več zaselkov. Hribovit svet je razrezan s potoki Ljubija, Hudi potok, Bela voda in Štajerska Kramarica, ki so ustvarili številne grape in soteske.

BELE VODE

Bele Vode so razloženo hribovsko naselje s samotnimi kmetijami na zahodnem obrobju Šaleške doline in so sestavljene iz več zaselkov. Hribovit svet je razrezan s potoki Ljubija, Hudi potok, Bela voda in Štajerska Kramarica, ki so ustvarili številne grape in soteske. V središču vasi je župnijska cerkev sv. Andreja, ki je v osnovi še gotska, a je bila dvakrat povsem predelana, zato s svojo zunanjščino in notranjščino danes kaže povsem baročen videz.

Po popisu iz leta 2002 je v Belih Vodah živelo 240 prebivalcev. Večina prebivalcev Belih Vod se še danes ukvarja s kmetijstvom (živinoreja in izraba gozda), nekaj je manjših lesno predelovalnih obratov, precej ljudi pa se vozi tudi na delo v dolino. V zadnjem času je med ljudmi vse več zanimanja za t. i. kmečki turizem, ki bo lahko v prihodnje predstavljal pomemben vir za preživetje ljudi, ki ostajajo v tem kraju. Kmetiji Razpodovnik in Napotnik sta kmetiji odprtih vrat, v Belih Vodah je znano gostilna Grebenšek, poleg nje je manjša okrepčevalnica Šantl.

Dolina Zaloke, ponikve pod kmetijo Leskovšek, soteska Ljubije, slapovi na potoku Ljubija, potok Replica Breitling Chronomat Štajerska Kramarica,  Brložnikov vrh, Konečka jama (na meji Belih Vod), romarska cerkev Sv. Križa in še kaj so zanimivosti Belih Vod, vredne ogleda.

TAM POD SMREKOVCEM ZELENIM
Tam pod Smrekovcem zelenim,
tam tiha vasica stoji,
kjer bistri studenci šumijo,
rod kmečki veselo živi.

Ko jutro v soncu poraja,
se kmetič iz spanja budi,
živinico krmi, napaja,
potem pa na delo hiti.

To rodna vasica je moja,
obkrožena z vencem planin.
Tu zibelka tekla je moja,
pozdravlja te zvesti tvoj sin.

Zatorej mi bodi pozdravljen
prelepi planinski ti raj,
vasica domača predraga,
ti zame najlepši si kraj.

Pudgerski Ivan

SV. KRIŽ 1051 m

Na Kriški gori (nekdanji Oslovski gori) v Belih Vodah z dvema cerkvama sv. Križa je znana božja pot. Že v začetku 19. stoletja so na gori, na mestu, kjer naj bi pred razpelom klečal vol, zgradili leseno uto in vanjo postavili križ; romarji, ki jih je bilo vedno več, pa so na stene te preproste kapele navezali razne votivne podobe za priprošnjo ali v zahvalo. Ko so zgradili obe cerkvi, pa je bilo teh shodov in romarjev vsako leto več.

Med leti 1831 in 1841 so pozidali prvo cerkev, posvečeno sv. Križu, med letoma 1850 in 1862 pa še drugo, večjo cerkev sv. Križa. Poleg obeh cerkva pa so na gori tudi svete stopnice z lepimi freskami.

Z večjo cerkvijo sv. Križa v Belih Vodah je tesno povezan tudi mariborski škof Anton Martin Slomšek, ki je 8. avgusta leta 1862 priromal k cerkvi in jo posvetil. Od romarjev se je že hudo bolan Slomšek poslovil z besedami: ˝Sedaj pa z Bogom, preljubi, ne bodete me več videli.˝ Šest tednov zatem je Slomšek umrl. Med oddihom na Sv. Križu pa je Slomšek napisal tudi svojo zadnjo pesem. Del pesmi se glasi takole:

˝O, križ! Na visoko postavljen,
zastava premage si nam!
Visoko nam bodi pozdravljen,
zaupanje naše si nam.˝