Lovska družina Smrekovec

Lovska družina Smrekovec gospodari z loviščem, velikim skoraj 5500 hektarjev. Lovišče poteka od šoštanjskega jezera preko obronkov Lokovice, čez vrh Skornega, po potoku Ljubije mimo …

LOVSKA DRUŽINA SMREKOVEC ŠOŠTANJ

Lov je bil nekoč prvobitna dejavnost človeka, predvsem za zagotavljanje hrane in preživetja. Kasneje, po obdobju srednjega veka, je postal prestižna dejavnost veleposestnikov in plemstva. Do obdobja druge svetovne vojne je lovstvo domena le premožnih meščanov in tistih, ki so si lahko to privoščili. Lovstvo na slovenskem pa ima tudi izrazit slovenski narodnobuditeljski pomen. Podobno kot planinska organizacija se je Slovenska lovska zveza, ki je bila ustanovljena 1909, borila z nemškimi lovskimi organizacijami za prevlado in vpliv slovenskih lovcev v takratni dravski banovini.

Za začetek lovskih družin v Sloveniji lahko štejemo leto 1947, ko je takratna vlada dovolila ustanavljanje lovskih družin. Večina lovskih družin ima za svoje leto ustanovitve zapisano prav to leto. Tudi začetki lovske družine Smrekovec Šoštanj segajo v leto 1947. Takrat je nekaj lovskih navdušencev ustanovilo Lovsko družino Šoštanj Topolšica. Ta lovska družina se je leta 1954 razdelila v dve lovski družini, ki sta se kasneje preimenovali v LD Smrekovec in LD Velunja.

Lovska družina Smrekovec gospodari z loviščem, velikim skoraj 5500 hektarjev. Lovišče poteka od šoštanjskega jezera preko obronkov Lokovice, čez vrh Skornega, po potoku Ljubije mimo visokoležeče kmetije Leskovšek na Kal in od tam po občinski meji na vrh Smrekovca. Od tu se meja spusti na Kramarico in po vrhu Staknetovega vrha v grape Virtičevih gozdov in do Slemena. Od tu se spustimo do Žlebnika in do Lajš ter se zopet vrnemo k šoštanjskemu jezeru.

Naše lovišče je bogato z raznovrstno divjadjo. Ob jezeru srečamo raznolike vrste ptic, ki so skoraj vse razen race mlakarice zavarovane. V osrednjem delu lovišča so najbolj pogoste vrste divjadi srnjad, jelenjad, divji prašiči ter lisice. V višjih predelih lovišča lahko srečamo gamse, ruševca, divjega petelina, belega zajca ter celo medveda. Največja zver v Sloveniji, medved, je zelo pogost gost naših gozdov. Njegove poti vodijo od Menine planine do višje ležečih gozdov zgornje savinjske doline. Medved je zelo previdna žival in se giblje v glavnem le ponoči ter se človeka v velikem loku tudi izogiba. Včasih kakšen mlad in neizkušen medved zaide tudi v nižje predele lovišča. Eden izmed takih je pred letom tragično končal pod kolesi vlaka v Penku.

Lovci se pri svoji dejavnosti ukvarjamo predvsem z varstvom in gojitvijo divjadi. Pri svojem delu skušamo delno zagotavljati ugodne pogoje preživetja za živali, ki krasijo našo naravo. Preko leta očistimo veliko površin zaraslih travnikov, pripravljamo krmo na krmnih njivah in v jesensko zimskem času zalagamo krmišča za divjad, ki to potrebuje. Preko leta veliko dela in finančnih sredstev namenimo tudi poravnavanju škod, ki jih povzroči divjad na kmetijskih površinah. Odstrel divjadi je končno dejanje, ki ga lovci opravimo za uravnavanje staleža divjadi. Nekatere vrste divjadi, kot so srnjad, jelenjad lisice in divji prašiči, moramo odstreljevati, da je njihovo število v okviru dopustnega za okolje. Pri tem skrbno pazimo, da odstrelimo le toliko, kolikor lahko narava obnovi.

Lovska družina ima za svoje društveno in lovsko življenje na razpolago dve lovski koči v Belih Vodah in v Klošah. Koče so zgradili člani družine s svojim delom in sredstvi. V LD se posebej posvečamo tudi vzreji pasemskih lovskih psov. Na tem področju imamo dobre uspehe predvsem s pasmami krvosledov.  Lovci posvečamo precej časa tudi strelstvu. Uredili smo si dobro strelišče, kjer lahko preizkušamo svoje lovske puške. Najboljši pa se udeležujejo tudi lovskih tekmovanj po celi Sloveniji. V zadnjih letih pogrešamo predvsem strelišče za glinaste golobe.

Lovstvo je s spremenjeno zakonodajo na veliki preizkušnji. Zavedati se je treba, da je slovensko lovstvo od nekdaj imelo velik posluh za ohranjanje narave in živali, ki živijo v našem okolju. Rezultate ohranitve pestrosti narave in divjadi pa nam priznava tudi Evropska skupnost.

Lovska družina Smrekovec

 

Maša Sv. Huberta pri Sv. Križu. Avtor: Damijan Kljajič

Login

Welcome! Login in to your account

Remember me Lost your password?

Don't have account. Register

Lost Password

Register

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Zasebne nastavitve shranjene!
Nastavitve zasebnosti

Ko obiščete katero koli spletno mesto, le to lahko shranjuje ali pridobi podatke v vašem brskalniku, večinoma v obliki piškotkov. Tukaj nadzirate svoje osebne nastavitce za piškotke.

Ti piškotki so potrebni za delovanje spletnega mesta in jih ni moč onemogočiti.

Za pravilno delovanje spletne strani uporabljamo naslednje tehnične piškotke:

Onemogoči vse storitve
Omogoči vse storitve