Ohranimo Smrekovec 
 slovensko    english    deutsch  zakaj?

Živali > Divji petelin

Divji petelin Metulji Mravlje Redke ptice
V Sloveniji živi divji petelin v starejših mešanih in presvetljenih iglastih gozdovih s pritalnim rastlinstvom na nadmorski višini od 1000 do 1600 m. Smrekovško pogorje po mnenju nekaterih raziskovalcev predstavlja ...

Divji petelin (Tetrao urogallus)

V Sloveniji živi divji petelin v starejših mešanih in presvetljenih iglastih gozdovih s pritalnim rastlinstvom na nadmorski višini od 1000 do 1600 m. Smrekovško pogorje po mnenju nekaterih raziskovalcev predstavlja v začetku tretjega tisočletja enega najmočnejših habitatov divjega petelina v evropskem alpskem prostoru. Za eno paritveno območje petelina (rastišče) je potrebno vsaj 50 ha sklenjenega gozda in ker se divji petelin vsako pomlad vrača na isto rastišče, ga lahko nemir na njegovem prostoru sčasoma prežene. Vsako opuščeno rastišče pa pomeni krčenje populacije in s tem osiromašenje naravne krajine. Marsikje, kjer je nekdaj živel divji petelin, so nanj zaradi prevelikih človekovih posegov v okolje ostali le še spomini, zahodno obrobje Šaleške doline, Zgornja Savinjska in Mežiška dolina oziroma Smrekovško pogorje pa je še vedno prostor, kjer ga lahko najdemo.

Divji petelin se prehranjuje z različno hrano rastlinskega in živalskega izvora. Pestrost njegove hrane je odvisna predvsem od rastlinskih vrst, ki rastejo v njegovem življenjskem okolju. Zelo pomembna je za življenje petelina drevesna sestava gozda, delež gozdnih jas, poraščenih z borovnicami, brusnicami in malinami, ki so njegova osnovna hrana. Pozimi prevladuje v njegovi prehrani skoraj izključno rastlinska hrana (iglice in vejice iglavcev, spomladi tudi popki listavcev, poleti in jeseni pa borovnice, brusnice in drugo jagodičje), od živalske hrane uživa različne žuželke, pajke in zlasti mravlje, pri kebčkih pa v prehrani prevladujejo mravlje. Divji petelin se razmnožuje oziroma rasti od sredine aprila do sredine maja. Petelini se oglašajo z različnimi zvoki, ki bi jim težko rekli petje, saj včasih s petjem nimajo nobene zveze. Oglašajo se tudi kokoši, ki pa so v času paritve veliko bolj previdne kot samci. Petelini živijo popolnoma ločeno od kokoši, razen seveda v času rastitve, in mnogi menijo, da je spolno razmerje med samci in samicami v glavnem v razmerju 1 : 1 (približno enako število obeh spolov).

Divji petelin spada med naše najbolj občutljive in neprilagodljive živalske vrste, zato je danes zaradi najrazličnejših sprememb, do katerih prihaja v njegovem življenjskem okolju, zelo ogrožen. Razen za podnebne spremembe in za redke primere bolezni je za vse drugo bolj ali manj kriv človek. Sekanje starejših gozdnih sestojev, številne gozdne ceste, izletništvo in druge oblike turizma škodijo občutljivi vrsti, ki se umika in marsikje celo izgine. Upamo, da se bo ta čudovita gozdna  kura ohranila in da jo bomo še dolgo srečevali tudi v naših krajih.


 
Zoom

Zoom

Zoom

Zoom