Ohranimo Smrekovec 
 slovensko    english    deutsch  zakaj?

Aktualno > 30.08.2007 VARSTVO NARAVE v gozdovih

V zadnjih letih opažamo gozdarji kar nekaj dejavnosti, ki škodujejo naravi, ene bolj druge manj. Nekatere druge škodljive dejavnosti iz preteklosti pa danes niso več tako razširjene,...

VARSTVO NARAVE V GOZDOVIH V ZADNJIH LETIH

V zadnjih letih opažamo gozdarji kar nekaj dejavnosti, ki škodujejo naravi, ene bolj druge manj. Nekatere druge škodljive dejavnosti iz preteklosti pa danes niso več tako razširjene, na nekaterih področjih smo postali bolj civilizirani, bolj kulturni.

Vsako leto priredimo gozdarji spomladi Teden gozdov. In vsako leto izberemo drugo temo, katero predstavimo javnosti. Tema letošnjega Tedna gozdov, in celega letošnjega leta, je gozdni bonton. Iz kopice naših vplivov na gozd smo izbrali dve dejavnosti, ki v zadnjih letih najbolj uničujeta naravo; To sta: vožnje izven cest in pretirano nabiralništvo.

1. Vožnje v gozdnem prostoru so škodljive zlasti v zimskem in spomladanskem času, najbolj v odmaknjenih in mirnih gorskih predelih, kjer še živijo nekatere živalske vrste, ki so drugod že izginile. V zadnji petih letih redno srečujemo štirikolesnike, motokros motorje, pozimi pa motorne sani. Tudi z avtomobili se nekateri vozijo kar po travnikih in gozdnih vlakah. Je to šport ali objestnost? Ne vem, je pa škodljivo.

Zakonska prepoved žal ni učinkovita (Uredba o prepovedi voženj v naravnem okolju).

Primer je divji petelin, žival z rdečega seznama redkih in ogroženihb vrst, ki živi v gorskih gozdovih od Smrekovca do Raduhe. Divji petelin zimo preživi z zalogami energije (tolšče), ki si jo je nabral preko poletja. Pozimi miruje v zavetju mladih drevesc, občasno se hrani s smrekovimi iglicami, ki pa niso kalorične, in čaka na pomlad.
Vsako vznemirjanje v tem času je izjemno škodljivo, že poraba energije zaradi enega bega lahko v hudi zimi povzroči smrt živali. Petelin z begom zapiše svojo sled in se izpostavi plenilcem kot so lisica, kuna...
Vznemirjanje v spomladanskem času pa povzroči, da kura zapušča gnezdo, in s tem izpostavlja mladiče. Zaradi sledi se poveča izpostavljenost gnezda plenilcem in ohlajanje jajc ali mladičev. Več, ko je motenj, manjše je preživetje.

Vožnje so lahko tudi zelo nevarne za ljudi- spomnimo se trčenja na smučišču Golte in tragičnih posledic za mladega smučarja... Pogosta so poročila planincev o nevarnih bližnjih srečanjih... Morebitna razlitja goriva, olj pri vožnjah v gorskem svetu imajo za posledico onesnaženje izvirov pitne vode...

Rešitev za ta problem vidim zlasti v konkretnem zvišanju kazni za kršitelje.

2. Pretirano – množično nabiralništvo je škodljivo za naravo. Gobe, borovnice, maline, brusnice, posebno v višjih predelih... Stalen nemir!
Zopet je primer divji petelin okrog Smrekovca: Ker veliko število ljudi nabira borovnice ravno okrog Smrekovca, ima petelin zato manj hrane, zlasti, ker del časa in energije v sezoni borovnic porabi za beg pred nabiralci. Določeni predeli so zaradi te množičnosti popolnoma »pobrani«, borovnic tam ni več in tudi nobenega miru v času hranjenja ni. Borovnice so osnovna hrana petelina. Iz njih si naredi tolščo, ki mu omogoči preživeti zimo... V območju gorskega gozda okrog Smrekovca živi največja ohranjena populacija petelina v Sloveniji – za boljšo predstavo, petelinov in kur ni niti 50! Ne manjka veliko do izginotja.

V gorskem gozdu živijo še druge ogrožene živalske vrste: ruševec, jereb, sove, detli in žolne, ujede..., vse bolj ali manj občutljive na nemir...

Celotna zavest Slovencev o naravi ali kultura do narave je še precej nizko: na živa  drevesa planinci in drugi pribijajo smerokaze, kmetje ograje..., označujejo se nove planinske poti brez poznavanja mirnih con za živali..., prirejajo se javne prireditve v visokogorju, v kombinaciji z glasnim ozvočenjem in helikopterskimi prevozi...

Nekatere stvari pa se izboljšujejo: opažamo, da je smeti v gozdovih v bližini naselij in kmetij, ob potokih... v zadnjih letih manj, novih divjih odlagališč praktično ne srečujemo več. Uničevanja rastlinja, nabiranja zavarovanega cvetja, sekanja novoletnih smrečic v tujem gozdu, nabiranje lubja, smole... je čedalje manj oz. se pojavlja lokalno, občasno. Kurjenja v gozdovih je zelo malo...

Novi časi prinašajo torej nove izzive, tudi na področju ohranjanja narave. Čimprej se bo treba navaditi načrtovati in delati stvari v naravi kulturno, v dialogu zlasti s pristojnimi službami, kot so: Upravna enote, občine, Zavod za gozdove, Zavod za varstvo narave in s soglasji lastnikov zemljišč. Le na ta način bomo še kaj ohranili za prihodnje rodove...


Avtor prispevka: Damjan Jevšnik


 
Zoom