Ohranimo Smrekovec 
 slovensko    english    deutsch  zakaj?

Aktualno > 30.09.2007 OTVORITEV Mornove zijalke

Konec minulega tedna so v Belih Vodah pridobili ureditev nove znamenitosti. Mornova zijalka je kraška jama v odmaknjeni dolini Hodega potoka in pomembno arheološko najdišče.

OTVORITEV Mornove zijalke

V petek 28. kimavca je bila slovesna otvoritev Mornove zijalke v Belih Vodah. Mornova zijalka leži nad Hudim potokom, ki teče po vzhodnem robu Krajevne skupnosti Bele Vode. Soteska Hudega potoka ima status geomorfološke in hidrološke naravne vrednote lokalnega pomena, jama Mornova zijalka pa je pomembno arheološko najdišče, v katerem so našli najdbe starejše od najdb v Potočki zijalki. Ureditev Mornove zijalke se je pričela pred dvema letoma. Ideja so razvili člani študijskega krožka Bele Vode, ki je deloval pod okriljem Zavoda za gozdove OE Nazarje in pod mentorstvom Damjana Jevšnika. K ureditvi in aktivnemu delu so pristopili Turistično olepševalno društvo Šoštanj, Turistično društvo Topolšica, Planinsko društvo Šoštanj, Športno društvo Mačji kamen, Lovska družina Smrekovec, Zavod za gozdove, Krajevna skupnost Bele Vode in Jožica Kvas iz gostilne Grebenšek. Z veliko prostovoljnega dela in delovnimi akcijami so člani omenjenih društev uredili dostop do jame, ga zavarovali z leseno ograjo in uredili informacijske table v slovenskem in angleškem jeziku. Ob priložnosti otvoritve so s finančno pomočjo občine Šoštanj izdali še zloženko o Mornovi zijalki.

… nekaj iz zgodovine:

Prva sistematična preučevanja sledov prazgodovinskega človeka v Mornovi zijalki je izvajal Srečko Brodar v letih 1935 – 1936. Jamo je našel po navodilih tedanjega direktorja banke v Šoštanju L. Korickega in je takrat predstavljala odkritje že tretje paleolitske postaje, ki jo je S. Brodar uspel locirati. Kot je navedeno v dodatku F. Hribernikove zgodovine Šoštanja, so preučevanja Mornove zijalke pokazala kar nekaj podobnosti s Špehovko nad Hudo luknjo, ki jo je S. Brodar odkril le dva tedna kasneje po zijalki. Po podatkih iz omenjene knjige so raziskovanja v zijalki dokazala prisotnost ledenodobnega človeka. Med odkritimi predmeti prevladujejo orodja, za katere se domneva, da se niso izdelovala v sami jami, temveč so bila prinešena od drugod. Koncentracije najdb, ki bi kazala na ožje bivalno območje ni, kar nakazuje, da je bila jama koriščena kot »lovska postaja«. V jami so našli kosti različnih prazgodovinskih živali, med njimi največ kosti jamskega medveda. V plasteh na jamskem dnu so bili najdeni tudi predmeti iz domnevno halštatske in latentske dobe ter predmeti rimskega časa, kot npr. 9 rimskih novcev, večje število žebljev, bronastih in koščenih igel, dve zapestnici, trije bronasti prstani, večje število kosov stekla in keramike. Po analizah še kasnejših raziskovalcev se je oblikovalo mnenje, da je zijalka bila prebežališče in morda tudi bivališče, ki ga je človek uporabljal vse od mlajšega paleolitika do antike. Za podrobnejšo zgodovinsko utemeljitev tega je sicer potrebno še precej raziskovalnega dela. A vloga prebežališča se z antiko najbrž ni končala, saj poznamo številne prigode in zgodbe, ki so se spletale okrog Mornove zijalke še njega dni…


 
Zoom
Otvoritev Mornove zijalke

Zoom
Pot do zijalke

Zoom
Zgibanka o Mornovi zijalki

Zoom
Profil jame

Zoom
Hudi potok je naravna vrednota