Ohranimo Smrekovec 
 slovensko    english    deutsch  zakaj?

Aktualno > 11.05.2008 Uredba o prepovedi voženj v naravnem okolju

Ministrstvo za okolje in prostor načrtuje spremembe Uredbe o prepovedi voženj v naravnem okolju...

Ministrstvo za okolje in prostor načrtuje spremembe Uredbe o prepovedi voženj v naravnem okolju, po kateri je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni pogon in s kolesi. V Naravovarstveni zvezi Smrekovec smo se odzvali na poziv Ministrstva za okolje in prostor ter pripravili poročilo o stanju na Smrekovškem pogorju in predloge sprememb omenjene uredbe. Tukaj objavljamo naš dopis:

POROČILO O OPAŽANJIH VOŽENJ Z MOTORNIMI SANMI, MOTOKROS MOTORJI IN ŠTIRIKOLESNIKI
v Zgornje Savinjski, Šaleški in Zgornje Mežiški dolini

Prizadevanja za umiritev prometa v območju gorskega gozda, kjer so habitati ogroženih živalskih vrst – pri nas nad 1000 m nmv, so bila združena v delovanju Naravovarstvene zveze Smrekovec in delno v okviru Zavoda za gozdove OE Nazarje. Pričujoče poročilo izraža interes vseh članov NZ Smrekovec, ki so Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje, planinska društva Šoštanj, Velenje, Ljubno ob Savinji in Črna na Koroškem ter Lovska družina Smrekovec-Šoštanj. Predlogom za spremembe Uredbe o prepovedi voženj v naravnem okolju se pridružujejo še lovske družine Dreta-Nazarje, Bistra-Črna na Koroškem in lastniki zemljišč na Smrekovškem pogorju.
Za boljšo predstavitev našega dela in problematike neurejenega motoriziranega prometa navajamo članek iz časopisa Večer:

21.03.2008 VEČER: Številne akcije za ohranitev narave Smrekovca

Številne akcije planincev, lovcev in gozdarjev
"Kljub visoki vrednosti narave Smrekovškega pogorja njeno ceno nezadržno zmanjšujemo z neprimernim ravnanjem. V zadnjem času strmo narašča število motoriziranih obiskovalcev, ki se ne vozijo več samo po cestah, ampak tudi po planinskih poteh in brezpotjih, svoje poti utirajo v najbolj občutljive predele narave. Številna nevarna srečanja pohodnikov s hitrimi vozniki motornih sani, kros motorjev in štrikolesnikov, uničevanje gozdnih vlak, povzročanje hrupa v občutljivem naravnem okolju, motenje miru ljudem in živalim so razlog, da smo akcijo naslovili Ukrepati zdaj! Letos smo predstavili akcijo za zmanjšanje neurejenega motoriziranega prometa po Smrekovškem pogorju. Izdali smo letak in ga poslali vsem gospodinjstvom občin Šoštanj, Črna na Koroškem in Ljubno ob Savinji," je o delu povedala Martina Pečnik.
"Začetki naših prizadevanj za ohranitev narave na Smrekovcu segajo v leto 2003. Takrat smo člani Planinskega društva Šoštanj prvič pričeli organizirano opozarjati na kršitve voznikov motornih vozil v naravnem okolju na območju Smrekovca. Ker s pisanjem dopisov na različne inšpektorate nismo prejeli zadovoljivega odgovora, smo v januarju 2004 organizirali okroglo mizo Kako ohraniti Smrekovec. Izredno velika udeležba in interes sta pripeljala do ustanovitve Projektne skupine civilne družbe za ohranitev Smrekovca. Ta je pod okriljem PD Šoštanj pripravila in uspešno izvedla prvi projekt Ohranimo Smrekovec. V okviru tega projekta smo izdali zloženko in uredili spletne strani v slovenščini, angleščini in nemščini www.smrekovec.net. Natisnili smo še plakat, ki ga uporabljamo za opremljanje obveščevalnih tabel in razobešanje na ustreznih vidnih mestih. Projekt je bil zelo dobro sprejet med domačini in širšo javnostjo. To nam je dalo poguma, da smo pričeli razmišljati o ustanovitvi organizacije, ki bi povezala društva in lokalne skupnosti na širšem območju Smrekovškega pogorja. Tako smo februarja 2005 ustanovili Naravovarstveno zvezo Smrekovec. Preko člankov in obveščevalnih tabel nenehno skrbimo za obveščanje javnosti o škodljivosti neurejenega motoriziranega prometa v naravnem okolju, pripravili smo nekaj zanimivih projektov, med katerimi so bili donatorji Britansko veleposlaništvo, veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske ter šolsko in okoljsko ministrstvo. Izdali smo razglednice z motivi učencev, posneli dokumentarni film, učencem razdelili majice z logotipom projekta in organizirali proslavo ob svetovnem dnevu okolja."

UGOTOVITVE:

1. Zadnjih deset let v Zgornje Savinjski, Šaleški in Zgornje Mežiški dolini opažamo vse več voženj z »motornimi vozili za zabavo« v naravnem okolju, to so moto kros motorji, štirikolesniki in motorne sani. Lahko bi narisali trend strmo navzgor. Največ voženj se dogaja med dela prostimi dnevi (vikendi), vse bolj priljubljene pa so tudi nočne vožnje, npr. ob polni luni pozimi z motornimi sanmi po Smrekovškem pogorju, po osrčju naravnega rezervata Smrekovec-Komen. Na terenu opažamo vse več pojavov voženj organiziranih skupin s 5-10 motornimi sanmi, ki se brezbrižno vozijo izven cest, torej po pašnikih, gozdnih vlakah in planinskih poteh! Žal se območja voženj v veliki meri prekrivajo z območjem Natura 2000 in z evidentiranimi habitati ogroženih živalskih vrst.

2. Zlasti smo zaskrbljeni zaradi dokazanega katastrofalnega vpliva ponavljajočega se nemira na ogrožene živalske vrste, predvsem pozimi in spomladi. Tipičen primer je divji petelin, ki ima v Smrekovškem pogorju, ravno v območju voženj v naravnem okolju, najvišjo gostoto v Sloveniji! Njegova številčnost se žal vrti okrog številke zadnjih 50 preživelih osebkov... Vsaka motnja, ki povzroči pogin osebka zaradi izgube energije ob begu v času zimskega mirovanja ali pa izpostavljanje odrasle živali ali mladičev plenilcem, zaradi nepotrebnih premikov s svojo sledjo, bi morala biti nedopustna!

3. Divje vožnje z vozili v naravnem okolju zelo ogrožajo varnost ljudi, obiskovalce gorskega prostora. Dogaja se, da matere z otroki zadnja leta raje izberejo cilj izleta tja, kjer ne pričakujejo voženj v naravnem okolju. Dogajajo se hude nesreče. Mlad fant, ki ga je pred leti povozil voznik motornih sani na območju planote Golte, je sicer še vedno živ, a je zaradi hudih poškodb možganov postal tetraplegik in je v popolnosti odvisen od nege, ni sposoben niti komunicirati z okoljem... Gre za hudo družinsko tragedijo, ki ni edina in ki je imela močan vpliv na občutek varnosti pri mnogih, ki smo nekoč sproščeno zahajali v naravo... V nadaljevanju navajamo poročilo o tragični nesreči na Golteh:
Policijsko poročilo - OKC Celje, 19.12.2005
Včeraj okoli 15.30 ure se je na smučišču Golte zgodila huda nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval 33- letni smučar iz Celja. Slednji je smučal po smučarski progi Beli zajec, kjer je po hribu navzgor pripeljal z motornimi sanmi 35- letni domačin. Med smučarjem in motornimi sanmi je prišlo do silovitega trčenja, v katerem je bil smučar hudo telesno poškodovan, voznik sani in njegova sopotnica pa sta utrpela lahke telesne poškodbe.
Miran Koren, tiskovni predstavnik Policijske uprave Celje

4. V ozadju vseh organiziranih dogodkov (npr. moto zbor – z motornimi sanmi s planote Golte do Najevske lipe na Koroškem), izposoje motornih sani (izposoja se celo oglašuje na smučišču Pungart na Slovenjegraškem Pohorju), reklamiranja voženj v časopisih (npr. promocijski članek v časopisu Finance 22. 11. 07., zadnji stavek) je podjetje, ki prodaja motorne sani in štirikolesnike, vodne skuterje ipd. Občasno namreč zasledimo forume navdušencev na internetu z navedbami imen in krajev posameznih dogodkov. Lokalnih veljakov te vožnje večinoma ne motijo ali pa so zanje celo oblika prestiža (kot jahta ipd.) in pri njih sodelujejo. Treba je priznati, da je adrenalinska vožnja z motornimi sanmi precej privlačna.

5. Obstoječe kazni so smešno nizke v primerjavi z nakupno vrednostjo npr. motornih sani! Zaradi nizkih kazni in tudi zaradi razširjenosti teh voženj celo med posameznimi upravnimi delavci, policisti in zlasti premožnimi podjetniki, je izrekanje takšnih kazni popolnoma neučinkovito in se ne izvaja. Kazni nižje od vrednosti npr. motornih sani so zaradi težavnega, dragega in pogosto neuspešnega nadzora popolna izguba časa, premožnim lastnikom »vozil za zabavo« ne predstavljajo grožnje in niso vzgojne.

6. Kaznovanje je povezano z velikimi stroški in ogromno porabo časa na terenu s strani policistov in inšpekcijskih služb, identificiranje neoznačenih in zamaskiranih hitrih in spretnih voznikov divjakov v gozdu je nemogoče in »lov nanje« z avtomobilom ali cestnim motornim kolesom pogosto neuspešen. Poleg tega potekajo te vožnje na stičišču kar treh policijskih uprav, štirih občin in dveh upravnih enot, kar dodatno zmanjšuje učinkovitost.

7. Menimo, da je nerealno pričakovati rezultate od različnih novoustanovljenih naravovarstvenih nadzornikov z delnimi pooblastili in s konfliktom interesov, na primer uslužbencev Zavoda za gozdove, ki naj bi bili po drugi strani svetovalci ter v dobrih odnosih s temi istimi ljudmi. Primerna inštitucija za preprečevanje škodljivih in nevarnih voženj v naravnem okolju bi bila specializirana naravovarstvena policija z visokimi pooblastili, en specializiran naravovarstven policist bi lahko pokrival območje več policijskih uprav. Alternativa je, da obstoječi inšpektorji začnejo učinkovito opravljati svoje delo. Oziroma, da se tovrstna pooblastila prenesejo na medobčinske inšpektorate.

8. Potrebno bi bilo omogočiti možnost hitrega odvzema vozila že na terenu, postopek naj bi bil preprost in brez možnosti pritožb, upoštevaje neučinkovitost našega sodnega sistema, ki v praksi redko kaznuje premožne kršitelje zakonov.

 

PREDLAGAMO SPREMEMBE UREDBE O PREPOVEDI VOŽENJ V NARAVNEM OKOLJU NA NASLEDNJIH TOČKAH:

1. Zvišanje kazni za kršitelje uredbe na kazen primerljivo vrednosti »vozil za zabavo«, to je od 5.000 Eurov dalje;

2. predlagamo tudi bistveno višje kazni za oglaševanje in organizacijo teh voženj, to je od 3.000 Eurov dalje;

3. za kršitve na območjih Nature 2000 predlagamo možnost odvzema vozila na terenu, ki naj bo dovolj preprosta, da bo v praksi izvedljiva;

4. za izvajanje uredbe se naj pooblasti tudi občinske nadzornike oz. medobčinske inšpektorate;

5. uredba naj opredeli tudi poseben register in registracijo tistih motornih vozil, ki se pod določenimi pogoji lahko uporabljajo za vožnjo v naravnem okolju (reševanje, gospodarjenje z zemljišči, policija in inšpekcijski organi ipd.);

6. v uredbo naj se vključi, da se za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju smatra tudi vožnja v zimskem času po nespluženi gozdni cesti;

7. z uredbo se naj ostreje sankcionira tudi parkiranje motornih vozil v naravnem okolju;

8. ker gre za vseslovenski problem, predlagamo preventivne akcije in programe s strani policije, Ministrstva za okolje in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.


 
Zoom

Zoom
v naravnem rezervatu

Zoom
pod Komnom