Ohranimo Smrekovec 
 slovensko    english    deutsch  zakaj?

Aktualno > 08.12.2012 Smrekovec je del Geoparka Karavanke

Naša geološka dediščina privabila evropske strokovnjake - Smrekovško pogorje vkljulčeno v Geopark Karavanke

V času od 20. do 23. novembra se je v Mežici odvijala štiridnevna mednarodna geo-konferenca z naslovom »Emerging new geoparks in Europe – Sharing knowledge & good examples«, ki je bila prva tovrstna konferenca pri nas. Organizatorji konference so bili Geopark Karavanke, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Podzemlje Pece d.o.o., Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, Slovenski nacionalni odbor Mednarodnega programa za vede o zemlji, Geološki zavod Slovenije, občina Mežica in Geopark Idrija. Geo-konferenca je bila namenjena predvsem predstaviti dobre prakse in izmenjavi izkušenj na področju že obstoječih evropskih geoparkov in tudi tistih, ki so šele v fazi nastajanja. Geo-konference smo se na povabilo udeležili tudi člani Naravovarstvene zveze Smrekovec in s tem izkoristili priložnost za izobraževanje in pridobivanje novih idej.

Nastajanje novih geoparkov poteka pod budnim očesom strokovnjakov s področja geologije, varstva narave in pod okriljem UNESCA, namenjeni pa so ohranjanju, trajnostnemu razvoju in prepoznavnosti izjemne geološke dediščine določenega območja s pomočjo geoturizma.

Geo-konferenca je bila sestavljena iz dveh delov in sicer iz konferenčnega dela in iz strokovne ekskurzije. Uradno odprtje geo-konference se je pričelo s kratkim etno-kulturnim programom, ki so ga pripravili otroci iz lokalne osnovne šole, v nadaljevanju pa so sledili nagovori in uvodni govori organizatorjev in sodelujočih pri projektu Geoparka Karavanke.

Po kratkem premoru so nam primere dobre prakse predstavili predavatelji, strokovnjaki iz geoparkov po Evropi. Gospod Pål Thjømøe iz Norveškega Geoparka Magma nam je predstavil pot od nastanka tega geoparka do sedaj, ko je Geopark Magma del Evropske in globalne mreže geoparkov. Sledilo je predavanje prof. dr. Hansa Petra Schönlauba iz Geoparka Karnijske Alpe iz Avstrije. Tema njegovega predavanja je bila geološka povezava med Karnijskimi Alpami in Karavankami preko Periadriatskega šiva. Dr. Artur Abreu Sá iz Arouca Geoparka na Portugalskem nam je predstavil, kako je nahajališče fosilov orjaških trilobitov v manjšem, nepoznanem kraju, pripomoglo k lokalnemu razvoju območja in kako so orjaški trilobiti postali prepoznaven znak tega območja. Sledilo je predavanje mag. Geralda Hartmanna iz Geoparka Karavanke (Slovenija/Avstrija), ki nam je predstavil, kako je potekalo nastajanje Geoparka Karavanke od prvih zamisli za geopark, pa vse do ustanovitve in do njegove današnje podobe. Sledila so predavanja s predstavitvami Geoparka Idrija in projekta Geopark Kras-Carso, ki nastaja s čezmejnim sodelovanjem z Italijo. Prof. dr. Nicolas Zouros iz Grčije nam je pripravil prispevek o pomembnosti  geoparkov in povezovanje teh v mreže (Evropska mreža geoparkov – EGN in globalna mreža geoparkov – GGN), Sara Gentilini in Mario Panizza iz Italije pa sta pripravila prispevek o idejnem projektu za ustanovitev Emilia Romagna Apennine Geoparka.

Konferenčni dan se je končal z ogledom rudnika in muzeja Podzemlje Pece, kamor nas je pospremila direktorica Podzemlja Pece, mag. Suzana Fajmut Štrucl. Z majhnimi, neudobnimi, a ravno zaradi tega zabavnimi lesenimi rudniškimi vagoni smo se popeljali po tri in pol kilometre dolgem Glančnikovem rovu v notranjost rudnika, do postaje Moring, od koder smo pot nadaljevali peš po kilometer in pol dolgi krožni poti in se vrnili do rudniškega vlakca, ki nas je popeljal nazaj v dnevno svetlobo. In ja, seveda smo na lastna ušesa slišali Perkmandeljca!

Naslednji dan smo si v praktičnem delu geo-konference ogledali nekaj znamenitosti iz Geoparka Karavanke na obeh straneh meje. Najprej smo se odpravili v Krajinski park Topla, ki leži nedaleč stran od Črne na Korošekm. Dolina Tople je zaradi svoje ohranjene naravne in kulturne dediščine zavarovana kot naravna znamenitost in kot krajinski park. Ustavili smo se pri Info točki Topla, kjer smo si na urejenem poligonu ogledali geološke značilnosti območja, ki so s pomočjo praktičnih prikazov predstavljeni na enostaven in razumljiv način. Na info točki nas je sprejela županja občine Črna na Koroškem, mag. Romana Lesjak, nato nas je domačin iz doline Tople z besedo in sliko popeljal v življenje v tej dolini.

Iz Krajinskega parka Topla smo se odpravili v rudarsko vas Leše nad Prevaljami, kjer nas je poleg predstavnikov Kulturnega društva Leše, ki upravlja muzejsko zbirko, sprejela tudi dr. Karla Oder, muzejska svetovalka in pomočnica direktorice za program Koroškega pokrajinskega muzeja. Popeljala nas je skozi urejeno muzejsko zbirko leškega rudarjenja in preteklega življenja rudarjev. Dr. Karla Oder nas je spremljala tudi na stalno razstavo Koroškega pokrajinskega muzeja, »Mati fabrika« - Železarna Ravne, katere avtorica je. Z navdušenjem nas je vodila skozi razstavo in pripoved občasno začinila s kakšno zanimivo železarsko anekdoto.

Ogled Geoparka Karavanke smo nadaljevali na avstrijski strani. Po dolgi serpentinasti cesti smo se iz Železne Kaple povzpeli na nadmorsko višino 1078 metrov v Obirski masiv, do vhoda v Obirske kapniške jame. Jame so odkrili rudarji v devetnajstem stoletju, med iskanjem svinčeve in cinkove rude. Jamski sistem nima naravnega vhoda, dostop do čudovitega podzemnega sveta je zato možen samo skozi ročno izklesane rudniške rove. Obisk jam je trajal približno uro in pol, starodavne naravne lepote so bile oplemenitene z modernimi multimedijskimi učinki, oboje skupaj pa je ustvarilo resnično nepozabno doživetje.

Strokovno ekskurzijo smo zaključili z obiskom mineralnega vrelca v Železni Kapli. Zaradi izjemne geološke podlage je v Železni Kapli mineralni vrelec in na tem mestu se je razvilo tudi klimatsko zdravilišče.

Za strokovno vodenje ekskurzije sta poskrbela priznana geologa dr. Uroš Herlec in dr. Walter Poltnig, ki sta nam tako med potjo kot tudi na samih krajih ogleda podala natančnejšo razlago nastanka in pomembnosti geoloških zanimivosti.

V Geopark Karavanke je zaradi svoje geološke posebnosti vključeno tudi Smrekovško pogorje in pri nastajanju geoparka je posredno sodelovala tudi naša Zveza. Smrekovško pogorje je namreč edino pogorje v Sloveniji, ki je nastalo kot posledica vulkanskega delovanja. Na tem območju najdemo zato kislo podlago, na kateri uspevajo redkejše živalske in rastlinske vrste, nekatere med njimi so uvrščene tudi na Rdeči seznam ogroženih vrst. Zaradi svoje posebnosti je greben med Smrekovcem in Komnom že od leta 1987 zaščiten kot naravni rezervat. V okviru geoparka je v neposredni bližini Doma na Smrekovcu postavljena tudi info točka, katere uradno odprtje je predvideno v pomladanskem času.



 
Zoom
Utrinek iz konferenčnega dela

Zoom
V Podzemlju Pece

Zoom
Info točka v Krajinskem parku Topla

Zoom
Obirske kapniške jame

Zoom
Dr. Walter Poltnig ob mineralnem vrelcu v Železni Kapli