Velike rdeče gozdne mravlje iz rodu Formica so pomemben člen v gozdni biocenozi in v preventivnem biološkem varstvu gozdov. V gozdu so lahko stalno prisotne, saj imajo dolgo življenjsko dobo (samice 15 do 25 let, delavke 3 do 5 let), zaradi …

Mravlje iz rodu Formica v gozdu

Velike rdeče gozdne mravlje iz rodu Formica so pomemben člen v gozdni biocenozi in v preventivnem biološkem varstvu gozdov. V gozdu so lahko stalno prisotne, saj imajo dolgo življenjsko dobo (samice 15 do 25 let, delavke 3 do 5 let), zaradi socialnega načina življenja v velikih mravljiščih pa so manj odvisne od vremenskih in prehranskih razmer. Aktivne so od zgodnje pomladi do pozne jeseni, saj v svojih mravljiščih vzdržujejo za nekaj (do 10 oC) višjo temperaturo kot v okolici.

Na poteh po Smrekovškem pogorju jih videvamo nenehoma, posebej opazne so zaradi svojih velikih mravljišč. Mravljišča gradijo delno v zemlji, večji del pa nad njo; gradbeno gradivo so predvsem  iglice in drobne vejice.V posameznem mravljišču lahko živi do nekaj milijonov mravelj.  S strukturo gradiva, velikostjo in obliko mravljišča lahko regulirajo temperaturo in vlago v kamricah z zarodom. Na sončnih legah so mravljišča bolj ploščata, v senci bolj visoko in ozko kopasta. Oblika mravljišča je odvisna tudi od vrste mravelj.

V Sloveniji živi 6 vrst mravelj iz rodu Formica, z gozdno varstvenega vidika so zanimive tudi sorodne vrste iz rodov Coptoformica, Raptiformica in Serviformica ter iz rodov Camponotus in Dendrolasius. Vrste F. rufa, F. polyctena, F. pratensis (F. nigricans) in F. truncorum živijo pretežno v nižje ležečih predelih, vrsti F. aquilonia in F. lugubris pa tvorita številne kolonije pretežno v gorskem svetu. Tvorba kolonij, večjega števila mravljišč je vezana na sobivanje večjega števila kraljic v posameznem in sosednjih gnezdih, zato so delavke navajene vonja več kraljic in zelo tolerantne do mravelj iz sosednjih mravljišč.

Delavke v mravljišču skrbijo za varnost in nego zaroda, zunaj mravljišča pa predvsem zbirajo hrano. Temperaturni prag aktivnosti mravelj je 5 – 6 oC, delavke otrpnejo pri 0 oC, zdržijo pa do -30 oC. Zimsko mirovanje traja od konca oktobra do srede aprila. Kraljice začnejo zalegati jajčeca pri 20 oC, temperatura pri zaleganju in način prehranjevanja pa sta povezana s spolom izleženih živali.

Mravlje so vsejede, živijo pa pretežno od izločkov listnih uši in kaparjev (mane) in majhnih uplenjenih ali mrtvih živali. Ker so sposobne tudi kolektivnega lova, so pomembni regulatorji drevju škodljivih žuželk. Znani so npr. ‘zeleni otočki’ gozdnega drevja v krogu 20 – 50 m okoli mravljišča v sicer zaradi podlubnikov opustošenem gozdu. Kot redni uporabniki mane pa skrbijo tudi za listne uši, zato so koristne za čebelarje.

Mravlje nastopajo v prehranskih verigah in spletih kot potrošniki primarne produkcije (mane), plenilci drobnih živali, kot nekrofagi (odstranjujejo odmrle ostanke živali), kot plen ali gostitelj drugih živali, lahko tudi kot simbionti. Z njimi in njihovim zarodom se hranijo nekateri sesalci, ptiči, plazilci in žuželke. Velike kolonije mravljišč so pomemben vir prehrane za zarod divjih kur, npr. divjega petelina, katerega piščeta jedo le premikajočo se hrano. Medved ob prekinitvi zimskega spanja prav tako rad poseže po v mravljiščih shranjeni visoko proteinski in kalorični hrani.